Fermentacija
NARAVNI KONZERVANS
Fermentacija je zelo star postopek konzerviranja živil, ki sega v obdobje neolitika. Louis Pasteur se je prvi lotil raziskovanja procesa fermentacije in dokazal, da ga povzročijo mikroorganizmi. Postopek fermentiranja hrane in pijače se je skozi zgodovino prenašal iz roda v rod in se ohranil do danes, saj je zaradi mlečnokislinske fermentacije hrana ostala konzervirana, okusna in hranljiva. V Sloveniji imamo poleg piva in vina vsem znano kislo zelje in repo, iz tujine pa se je, zaradi za zdravje blagodejnih učinkov, oprijelo uživanje kombuče, kefirja in kimčija. Podobno se s postopkom fermentacije izdelajo tudi pekoče omake Spajsi Bajsi. Vsem izdelkom pa je skupna mlečnokislinska bakterija, za katero velja, da imajo nekateri sevi probiotične lastnosti.
Mlečno kislinska fermentacija pri izdelavi čili omak
NARAVNI KONZERVANS
Lactobacillus acidophilus je vrsta grampozitivnih bakterij, ki se kot del mikroflore nahajajo tako na rastlinah in plodovih, kot pri človeku. Ker je v čiliju prisoten sladkor, ga mlečnokislinske bakterije fermentirajo, nastane mlečna kislina, ki razpada na laktat in vodikov proton, zaradi katerega nastane kislo okolje. Kislo okolje in nejodirana sol, ki se kot dodatek vnaša preko slanice, zavirata kvarjenje produkta, hkrati pa omogočata rast laktobacila. V odsotnosti kisika, mikrobu za rast ugodni temeraturi in pravilno dozorelem čiliju, se prične fermentacija čilijev, ki traja več mesecev. Omake niso termično obdelane, ne dodaja se jim polnil, aditivov ali ojačevalcev, so naraven vir kakovostnih hranil, bogate so z mlečnimi kislinami, poleg tega pa se tekom postopa razvijejo odlični okusi. S kančkom domišljije in redno uporabo, postanejo nepogrešljiv dodatek v kuhinji, ki zasvojijo in prevzamejo tudi ljudi, ki niso zagovorniki pekoče hrane, saj ostrina v večini ne prevlada prvotnega okusa hrane, ampak samo doda novo dimenzijo okusa.
Fermentacija
NARAVNI KONZERVANS
Fermentacija je zelo star postopek konzerviranja živil, ki sega v obdobje neolitika. Louis Pasteur se je prvi lotil raziskovanja procesa fermentacije in dokazal, da ga povzročijo mikroorganizmi. Postopek fermentiranja hrane in pijače se je skozi zgodovino prenašal iz roda v rod in se ohranil do danes, saj je zaradi mlečnokislinske fermentacije hrana ostala konzervirana, okusna in hranljiva. V Sloveniji imamo poleg piva in vina vsem znano kislo zelje in repo, iz tujine pa se je, zaradi za zdravje blagodejnih učinkov, oprijelo uživanje kombuče, kefirja in kimčija. Podobno se s postopkom fermentacije izdelajo tudi pekoče omake Spajsi Bajsi. Vsem izdelkom pa je skupna mlečnokislinska bakterija, za katero velja, da imajo nekateri sevi probiotične lastnosti.
Mlečno kislinska fermentacija pri izdelavi čili omak
NARAVNI KONZERVANS
Lactobacillus acidophilus je vrsta grampozitivnih bakterij, ki se kot del mikroflore nahajajo tako na rastlinah in plodovih, kot pri človeku. Ker je v čiliju prisoten sladkor, ga mlečnokislinske bakterije fermentirajo, nastane mlečna kislina, ki razpada na laktat in vodikov proton, zaradi katerega nastane kislo okolje. Kislo okolje in nejodirana sol, ki se kot dodatek vnaša preko slanice, zavirata kvarjenje produkta, hkrati pa omogočata rast laktobacila. V odsotnosti kisika, mikrobu za rast ugodni temeraturi in pravilno dozorelem čiliju, se prične fermentacija čilijev, ki traja več mesecev. Omake niso termično obdelane, ne dodaja se jim polnil, aditivov ali ojačevalcev, so naraven vir kakovostnih hranil, bogate so z mlečnimi kislinami, poleg tega pa se tekom postopa razvijejo odlični okusi. S kančkom domišljije in redno uporabo, postanejo nepogrešljiv dodatek v kuhinji, ki zasvojijo in prevzamejo tudi ljudi, ki niso zagovorniki pekoče hrane, saj ostrina v večini ne prevlada prvotnega okusa hrane, ampak samo doda novo dimenzijo okusa.